Razvite države pridelajo že več kot 600 kg odpadkov letno na prebivalca.
Zamenjava navadne žarnice z varčno žarnico letno prihrani 70 kilogramov ogljikovega dioksida v ozračju.
Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk.
Proces razpada navadne plastenke poteka 450 let. To je šestkrat več, kot je star povprečen Slovenec.
Ali ste vedeli, da danes proizvedemo dvajsetkrat več plastike kot pred petdesetimi leti? Ste kdaj pomislili, kam gre vsa ta plastika?
Vsak izmed nas vsako leto odvrže 194 kilogramov bioloških odpadkov, kar je enakovredno teži 2.800 bananinih olupkov ali 7 bananam dnevno.
Letno vsak od nas porabi približno toliko papirja, kot ga dobimo iz šestih dreves.
Predelava tone papirja reši 17 dreves, ki bi iz zraka letno izločila okoli 27 kg snovi, ki onesnažujejo okolje.
Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstotkov manj vode in za 74 odstotkov zniža izpuste nevarnih snovi v zrak v primerjavi s tono papirja, narejenega iz lesa.
Iz 15 let starega drevesa lahko dobimo približno 700 papirnatih vrečk.
Tropski deževni gozd danes uničujemo s hitrostjo več kot 380.000 m2 na minuto.
Pri raziskavah odlagališč so našli 35 let stare časopise, ki so bili še berljivi.
Leta 2000 so samo v ZDA z ločevanjem odpadkov rešili več kot 800 milijonov dreves.
Ponovna uporaba dveh steklenic prihrani toliko energije, da lahko z njo zavremo dober liter vode.
V razvitih državah letno vsak odvrže toliko stekla, kot ga vsebuje 200 kozarcev za marmelado.
S tono znova uporabljenega stekla prihranimo 1,2 tone surovin zanj.
Steklo lahko večkrat stoodstotno recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti.
Razgradnja stekla na odlagališču traja več kot milijon let!
S predelavo plastenke iz aluminija prihranimo toliko energije, kot jo TV-sprejemnik potrebuje za triurno delovanje.
Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminijaste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur.
Izdelava pločevink iz aluminija povzroči več kot 14 odstotkov vseh učinkov toplogrednih plinov.
Pri izdelavi prenosnega računalnika nastane 10 ton odpadkov.
Letno v svetu nastane 300–500 milijonov ton nevarnih odpadkov.
Danes proizvajamo okoli 70.000 sintetičnih kemikalij. Za številne se domneva, da močno škodijo zdravju, vendar jih je bilo primerno testiranih le okrog 600.
Leta 2000 so samo v ZDA pri industrijskih dejavnostih v okolje spustili 3,2 milijarde ton strupenih kemikalij in njihovih zmesi.
V Veliki Britaniji tedensko odvržejo toliko embalaže, kot tehta 245 jumbo jet letal.
Samo v Londonu njegovi prebivalci letno proizvedejo toliko odpadkov, da bi lahko z njimi vsako uro napolnili olimpijski bazen.
V ZDA so izračunali, da je danes v povprečnem gospodinjstvu prisotnih več sintetičnih kemikalij, kot bi jih pred stotimi leti našli v kemični tovarni.
Prebivalci ZDA za nakup vrečk za smeti odštejejo več denarja, kot znaša seštevek BDP-ja 90 najrevnejših držav sveta.
Industrializirane države (petina prebivalstva) trošijo 80 odstotkov naravnih virov in 75 odstotkov proizvedene energije ter proizvedejo tri četrtine vseh odpadkov in svetovnega onesnaženja.
Letno zaradi naših dejavnosti nastane 2.200 ton živega srebra. Z eno čajno žličko te snovi lahko za celo leto onesnažimo več kot 100.000 kvadratnih metrov veliko jezero.
En liter motornega olja lahko onesnaži milijon litrov pitne vode. Toliko je posameznik porabi v 1.600 letih.
Izpusti ogljika močno škodijo ozonskemu plašču, naši naravni zaščiti pred UV-žarki. Med leti 1990 in 2000 so omenjeni izpusti le v ZDA narasli za več kot 18 odstotkov, trenutno pa znašajo okoli 5 ton/prebivalca letno.
Leta 2000 so v ZDA vsako minuto reciklirali 26 avtomobilov.
Popolnoma izklapljajte televizijo, DVD-predvajalnik, radio ali računalnik (ne puščajte jih v stanju pripravljenosti) in prihranili boste več ton ogljikovega dioksida letno.
Če reciklirate polovico hišnih odpadkov, bo letno v ozračju več kot tona CO2 manj.
Samo v Veliki Britaniji porabijo vsako leto 12 milijard pločevink. Če bi jih zložili eno na drugo, bi dosegli razdaljo do Lune in nazaj.
Najmanj 50 odstotkov odpadkov je mogoče ponovno predelati kot odpadno surovino ali znova uporabiti.
Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje pa plastiko, pri kateri je možnost predelave zelo omejena, ter mešane smeti.
Sežiganje hišnih odpadkov je nevarno, saj v zrak spustimo nešteto škodljivih ali celo strupenih plinov.
Papir
Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in znova uporabiti.
Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka.
Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo sedemkrat.
Embalaža
Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk.
Večina plastičnih predmetov ima le kratkotrajno uporabno dobo, razpadajo pa stoletja.
Pri sežigu PVC-ja nastajajo strupeni plini, kot je npr. dioksin.
Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminijaste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur.
Letno je v obtoku okoli 100 milijard pločevink pijač, večina aluminijastih.
Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko ga preprosto odvržemo.
Izdelava pločevink iz aluminija povzroči več kot 14 % vseh učinkov tople grede.
Steklo
Steklo je skoraj nerazgradljivo, saj razpada 4.000 let.
Za izdelavo tone stekla je potrebnih kar 140 litrov nafte.
Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure.
Nevarni odpadki
Nevarni odpadki predstavljajo le majhen delež (4–5 %) v celotni količini gospodinjskih odpadkov, vendar lahko že kapljica strupenih, nevarnih snovi, uniči na tisoče litrov pitne vode.
Že nekaj izlitih litrov olja lahko v naravi povzroči pravo katastrofo.
Biološki odpadki
Biološki odpadki na odlagališču povzročajo deponijski plin – metan, ki ozonski plašč 21-krat bolj ogroža kot CO2.
Rastline, ki so gnojene s kompostom, so zdrave, plodovi so polnega okusa, tudi bolezni jih manj napadajo.
S kompostom lahko nadomestimo šotne izdelke in tako pomagamo zaščititi močvirja.
Kosovni odpadki
Kosovni odpadki, ki jih odložimo v zbiralnicah ločenih frakcij, otežujejo komunalnim vozilom dostop do zabojnikov.
Komunalna vozila za odvoz ločenih frakcij ne morejo odvažati kosovnih odpadkov.
Nepravilno odloženi kosovni odpadki onesnažujejo in kazijo izgled okolice.
Brez vode ni življenja
Poraba vode v svetu se je v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat.
Ste vedeli, da iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode?
Zavedajmo se, da med tuširanjem porabimo okrog 140 litrov vode.
Štiričlanska družina samo za tuširanje porabi vsak dan več kot 500 litrov vode.
Se kopate ali tuširate? Za kopanje v kadi porabite dvakrat več vode kot za tuširanje.
Iz vsake pipe, iz katere kaplja 1 kapljica na minuto, dnevno izgubimo do 50 litrov vode. Preverimo pipe v svojem gospodinjstvu še danes.
Ste vedeli, da porabimo več vode, če posodo pomivamo ročno kot v pomivalnem stroju?
Kar petina splakovalnikov v stranišču pušča, ne da bi vedeli. Ne odlašajmo, preverimo stanje v našem stranišču. Zamenjajmo stari splakovalnik v stranišču z novim, dvostopenjskim.
K varčnemu ravnanju z vodnimi viri prispevamo z razumnim potrošništvom in izogibanjem nepotrebnim nakupom.
Upravljavci vodovodnih sistemov prispevamo k varčevanju z vodo z zmanjševanjem vodnih izgub. Zaradi onesnaženosti površinskih voda kar 20 % rib grozi izumrtje.
Avtomobil perimo čim manjkrat. Namesto s pitno vodo ga operimo v avtopralnicah, ki imajo sistem zajemanja odpadne vode in uporabljajo okolju prijaznejša sredstva.
V kopalnici in stranišču
Premislimo, ali je res treba brisače menjavati vsak dan.
Preverimo, ali smo pipo po uporabi dobro zaprli.
Med umivanjem rok, zob ali med britjem zapirajmo pipo.
Med umivanjem zob vodo zapirajmo, sicer v šestih sekundah po nepotrebnem iztočimo liter pitne vode.
Uporabljajmo čim manj kemičnih čistil in namesto tega malo tople vode, več časa in več mehanskega dela.
V stranišču in kopalnici ne uporabljajmo agresivnih čistil in sredstev za odišavljenje WC-ja, pač pa naravna sredstva, kot so kis, limona in sol.
Preverimo vsebino pralnih praškov in uporabljajmo le tiste, ki so okolju prijazni. Prašek naj bo obvezno brez fosfatov.
V gospodinjstvu
Pralne in pomivalne stroje vključimo šele tedaj, ko so napolnjeni.
Posodo raje operimo v pomivalnem stroju kot ročno.
Če posodo pomivamo ročno, med čiščenjem z detergentom vodo zapirajmo.
Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverimo, če omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila. Uporabljajmo varčne pralne in pomivalne stroje.
Zelenjavo in sadje perimo v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo.
Premislimo, ali za pitje vedno potrebujemo drug kozarec ali lahko večkrat uporabimo istega.
Za hlajenje pijače ne uporabljajmo hladne tekoče vode.
Na vrtu
Dvorišča ne čistimo z vodo, raje ga temeljito pometimo. Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico.
Vodo, s katero smo oprali sadje in zelenjavo, uporabimo za zalivanje rož.
Prazne površine med rastlinami v okrasnem ali zelenjavnem vrtu pokrijmo s slamo, z lubjem ali s pokošenimi travnimi ostanki, da preprečimo izhlapevanje vode.
Naravnajmo rezilo kosilnice na višjo raven. Višje trave ščitijo korenine pred izsušitvijo in zmanjšajo potrebe po zalivanju.
Če voda odteka z zelenice ali vrta, zmanjšajmo intenziteto zalivanja ali zalivajmo v krajših časovnih intervalih.
Vrt zalivajmo v jutranjih ali večernih urah in ne v premočnem vetru.
Na vrtu skupaj posadimo rastline, ki imajo podobne potrebe po zalivanju.
Vrt zalivajmo redkeje in takrat bolj intenzivno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem.
Mislimo zeleno
