DomovMislimo zeleno

Mislimo zeleno

V odpadkih se duši naš svet

  • Razvite države pridelajo že več kot 600 kg odpadkov letno na prebivalca.
  • Zamenjava navadne žarnice z varčno žarnico letno prihrani 70 kilogramov ogljikovega dioksida v ozračju.
  • Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk.
  • Proces razpada navadne plastenke poteka 450 let. To je šestkrat več, kot je star povprečen Slovenec.
  • Ali ste vedeli, da danes proizvedemo dvajsetkrat več plastike kot pred petdesetimi leti? Ste kdaj pomislili, kam gre vsa ta plastika?
  • Vsak izmed nas vsako leto odvrže 194 kilogramov bioloških odpadkov, kar je enakovredno teži 2.800 bananinih olupkov ali 7 bananam dnevno.
  • Letno vsak od nas porabi približno toliko papirja, kot ga dobimo iz šestih dreves.
  • Predelava tone papirja reši 17 dreves, ki bi iz zraka letno izločila okoli 27 kg snovi, ki onesnažujejo okolje.
  • Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstotkov manj vode in za 74 odstotkov zniža izpuste nevarnih snovi v zrak v primerjavi s tono papirja, narejenega iz lesa.
  • Iz 15 let starega drevesa lahko dobimo približno 700 papirnatih vrečk.
  • Tropski deževni gozd danes uničujemo s hitrostjo več kot 380.000 m2 na minuto.
  • Pri raziskavah odlagališč so našli 35 let stare časopise, ki so bili še berljivi.
  • Leta 2000 so samo v ZDA z ločevanjem odpadkov rešili več kot 800 milijonov dreves.
  • Ponovna uporaba dveh steklenic prihrani toliko energije, da lahko z njo zavremo dober liter vode.
  • V razvitih državah letno vsak odvrže toliko stekla, kot ga vsebuje 200 kozarcev za marmelado.
  • S tono znova uporabljenega stekla prihranimo 1,2 tone surovin zanj.
  • Steklo lahko večkrat stoodstotno recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti.
  • Razgradnja stekla na odlagališču traja več kot milijon let!
  • S predelavo plastenke iz aluminija prihranimo toliko energije, kot jo TV-sprejemnik potrebuje za triurno delovanje.
  • Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminijaste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur.
  • Izdelava pločevink iz aluminija povzroči več kot 14 odstotkov vseh učinkov toplogrednih plinov.
  • Pri izdelavi prenosnega računalnika nastane 10 ton odpadkov.
  • Letno v svetu nastane 300–500 milijonov ton nevarnih odpadkov.
  • Danes proizvajamo okoli 70.000 sintetičnih kemikalij. Za številne se domneva, da močno škodijo zdravju, vendar jih je bilo primerno testiranih le okrog 600.
  • Leta 2000 so samo v ZDA pri industrijskih dejavnostih v okolje spustili 3,2 milijarde ton strupenih kemikalij in njihovih zmesi.
  • V Veliki Britaniji tedensko odvržejo toliko embalaže, kot tehta 245 jumbo jet letal.
  • Samo v Londonu njegovi prebivalci letno proizvedejo toliko odpadkov, da bi lahko z njimi vsako uro napolnili olimpijski bazen.
  • V ZDA so izračunali, da je danes v povprečnem gospodinjstvu prisotnih več sintetičnih kemikalij, kot bi jih pred stotimi leti našli v kemični tovarni.
  • Prebivalci ZDA za nakup vrečk za smeti odštejejo več denarja, kot znaša seštevek BDP-ja 90 najrevnejših držav sveta.
  • Industrializirane države (petina prebivalstva) trošijo 80 odstotkov naravnih virov in 75 odstotkov proizvedene energije ter proizvedejo tri četrtine vseh odpadkov in svetovnega onesnaženja.
  • Letno zaradi naših dejavnosti nastane 2.200 ton živega srebra. Z eno čajno žličko te snovi lahko za celo leto onesnažimo več kot 100.000 kvadratnih metrov veliko jezero.
  • En liter motornega olja lahko onesnaži milijon litrov pitne vode. Toliko je posameznik porabi v 1.600 letih.
  • Izpusti ogljika močno škodijo ozonskemu plašču, naši naravni zaščiti pred UV-žarki. Med leti 1990 in 2000 so omenjeni izpusti le v ZDA narasli za več kot 18 odstotkov, trenutno pa znašajo okoli 5 ton/prebivalca letno.
  • Leta 2000 so v ZDA vsako minuto reciklirali 26 avtomobilov.
  • Popolnoma izklapljajte televizijo, DVD-predvajalnik, radio ali računalnik (ne puščajte jih v stanju pripravljenosti) in prihranili boste več ton ogljikovega dioksida letno.
  • Če reciklirate polovico hišnih odpadkov, bo letno v ozračju več kot tona CO2 manj.
  • Samo v Veliki Britaniji porabijo vsako leto 12 milijard pločevink. Če bi jih zložili eno na drugo, bi dosegli razdaljo do Lune in nazaj.
  • Najmanj 50 odstotkov odpadkov je mogoče ponovno predelati kot odpadno surovino ali znova uporabiti.
  • Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje pa plastiko, pri kateri je možnost predelave zelo omejena, ter mešane smeti.
  • Sežiganje hišnih odpadkov je nevarno, saj v zrak spustimo nešteto škodljivih ali celo strupenih plinov.

Papir

  • Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in znova uporabiti.
  • Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka.
  • Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo sedemkrat.

Embalaža

  • Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk.
  • Večina plastičnih predmetov ima le kratkotrajno uporabno dobo, razpadajo pa stoletja.
  • Pri sežigu PVC-ja nastajajo strupeni plini, kot je npr. dioksin.
  • Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminijaste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur.
  • Letno je v obtoku okoli 100 milijard pločevink pijač, večina aluminijastih.
  • Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko ga preprosto odvržemo.
  • Izdelava pločevink iz aluminija povzroči več kot 14 % vseh učinkov tople grede.

Steklo

  • Steklo je skoraj nerazgradljivo, saj razpada 4.000 let.
  • Za izdelavo tone stekla je potrebnih kar 140 litrov nafte.
  • Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure.

Nevarni odpadki

  • Nevarni odpadki predstavljajo le majhen delež (4–5 %) v celotni količini gospodinjskih odpadkov, vendar lahko že kapljica strupenih, nevarnih snovi, uniči na tisoče litrov pitne vode.
  • Že nekaj izlitih litrov olja lahko v naravi povzroči pravo katastrofo.

Biološki odpadki

  • Biološki odpadki na odlagališču povzročajo deponijski plin – metan, ki ozonski plašč 21-krat bolj ogroža kot CO2.
  • Rastline, ki so gnojene s kompostom, so zdrave, plodovi so polnega okusa, tudi bolezni jih manj napadajo.
  • S kompostom lahko nadomestimo šotne izdelke in tako pomagamo zaščititi močvirja.

Kosovni odpadki

  • Kosovni odpadki, ki jih odložimo v zbiralnicah ločenih frakcij, otežujejo komunalnim vozilom dostop do zabojnikov.
  • Komunalna vozila za odvoz ločenih frakcij ne morejo odvažati kosovnih odpadkov.
  • Nepravilno odloženi kosovni odpadki onesnažujejo in kazijo izgled okolice.

Brez vode ni življenja

  • Poraba vode v svetu se je v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat.
  • Ste vedeli, da iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode?
  • Zavedajmo se, da med tuširanjem porabimo okrog 140 litrov vode.
  • Štiričlanska družina samo za tuširanje porabi vsak dan več kot 500 litrov vode.
  • Se kopate ali tuširate? Za kopanje v kadi porabite dvakrat več vode kot za tuširanje.
  • Iz vsake pipe, iz katere kaplja 1 kapljica na minuto, dnevno izgubimo do 50 litrov vode. Preverimo pipe v svojem gospodinjstvu še danes.
  • Ste vedeli, da porabimo več vode, če posodo pomivamo ročno kot v pomivalnem stroju?
  • Kar petina splakovalnikov v stranišču pušča, ne da bi vedeli. Ne odlašajmo, preverimo stanje v našem stranišču. Zamenjajmo stari splakovalnik v stranišču z novim, dvostopenjskim.
  • K varčnemu ravnanju z vodnimi viri prispevamo z razumnim potrošništvom in izogibanjem nepotrebnim nakupom.
  • Upravljavci vodovodnih sistemov prispevamo k varčevanju z vodo z zmanjševanjem vodnih izgub. Zaradi onesnaženosti površinskih voda kar 20 % rib grozi izumrtje.
  • Avtomobil perimo čim manjkrat. Namesto s pitno vodo ga operimo v avtopralnicah, ki imajo sistem zajemanja odpadne vode in uporabljajo okolju prijaznejša sredstva.

V kopalnici in stranišču

  • Premislimo, ali je res treba brisače menjavati vsak dan.
  • Preverimo, ali smo pipo po uporabi dobro zaprli.
  • Med umivanjem rok, zob ali med britjem zapirajmo pipo.
  • Med umivanjem zob vodo zapirajmo, sicer v šestih sekundah po nepotrebnem iztočimo liter pitne vode.
  • Uporabljajmo čim manj kemičnih čistil in namesto tega malo tople vode, več časa in več mehanskega dela.
  • V stranišču in kopalnici ne uporabljajmo agresivnih čistil in sredstev za odišavljenje WC-ja, pač pa naravna sredstva, kot so kis, limona in sol.
  • Preverimo vsebino pralnih praškov in uporabljajmo le tiste, ki so okolju prijazni. Prašek naj bo obvezno brez fosfatov.

V gospodinjstvu

  • Pralne in pomivalne stroje vključimo šele tedaj, ko so napolnjeni.
  • Posodo raje operimo v pomivalnem stroju kot ročno.
  • Če posodo pomivamo ročno, med čiščenjem z detergentom vodo zapirajmo.
  • Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverimo, če omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila. Uporabljajmo varčne pralne in pomivalne stroje.
  • Zelenjavo in sadje perimo v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo.
  • Premislimo, ali za pitje vedno potrebujemo drug kozarec ali lahko večkrat uporabimo istega.
  • Za hlajenje pijače ne uporabljajmo hladne tekoče vode.

Na vrtu

  • Dvorišča ne čistimo z vodo, raje ga temeljito pometimo. Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico.
  • Vodo, s katero smo oprali sadje in zelenjavo, uporabimo za zalivanje rož.
  • Prazne površine med rastlinami v okrasnem ali zelenjavnem vrtu pokrijmo s slamo, z lubjem ali s pokošenimi travnimi ostanki, da preprečimo izhlapevanje vode.
  • Naravnajmo rezilo kosilnice na višjo raven. Višje trave ščitijo korenine pred izsušitvijo in zmanjšajo potrebe po zalivanju.
  • Če voda odteka z zelenice ali vrta, zmanjšajmo intenziteto zalivanja ali zalivajmo v krajših časovnih intervalih.
  • Vrt zalivajmo v jutranjih ali večernih urah in ne v premočnem vetru.
  • Na vrtu skupaj posadimo rastline, ki imajo podobne potrebe po zalivanju.
  • Vrt zalivajmo redkeje in takrat bolj intenzivno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem.