Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju MKČN) je naprava za obdelavo odpadnih voda z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 PE. V MKČN potekajo procesi biološke razgradnje. Možnih je več različnih načinov biološke razgradnje in s tem različnih načinov delovanja MKČN:
MKČN je urejen način odvajanja odpadnih voda, saj jih le-ta očisti tako, da izpust ne predstavlja večje obremenitve za okolje. Očiščene vode se lahko odvaja v okolje z izpustom v tla ali neposredno v površinske vode.
Na trgu so najpogostejši:
Na napravo je pritrjena
biomasa (mikroorganizmi), ki prezračevanje zagotavlja z zelo počasnim vrtenjem sistemov plošč. Na ploščah se zaraste biomasa, ki onesnaženje iz odpadne vode (ogljikove in dušikove organske spojine) porablja za svojo rast. Biomasa sprejema kisik, ko je del plošče nad gladino in se »hrani«, ko je pod gladino. Ko je debelina obrasti prevelika, biomasa po delčkih odpada in tone na dno, kjer gnije in čaka na naš odvoz (blato). Na prosto površino na plošči pa se naseli nova biomasa.
Dobre lastnosti: enostavna tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina blata, majhna poraba električne energije. Je tudi manj občutljiva na nihanje hidravlične in biološke obremenitve.
Slabe lastnosti: veliki gibljivi deli, ki pri nepreverjenih napravah lahko povzročajo probleme.
V našem okolju jih ne prodajajo več, lahko pa se jih naroči direktno pri evropskih proizvajalcih, predvsem čeških.
- Klasična čistilna naprava
Navadno je razdeljena na tri dele oz. posode: primarni usedalnik z zalogovnikom za blato, prezračevalni bazen in naknadni usedalnik. Pri tej tehnologiji se v prezračevani del stalno vpihuje zrak preko posebnih šob (difuzorjev). Ostala pretakanja potekajo kontinuirano in gravitacijsko.
Dobre lastnosti: enostavna tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina blata, razen puhala ni večjih gibljivih delov, ni avtomatike.
Slabe lastnosti: večja poraba električne energije.
V zadnjem času se pojavlja nekoliko
izpopolnjena tehnologija, kjer so v prezračevalni bazen dodani nosilci. To so delci iz umetnih mas, velikosti nekaj centimetrov in čim večje površine. Nanjo se naselijo mikroorganizmi. S tem se poveča količina mikroorganizmov v prezračevalnem bazenu in obenem tudi zmogljivost MKČN oz. čiščenje odpadne vode.
- SBR (sequence batch reaktor)
Čiščenje se izvaja »v eni posodi«, pogoje (faze) delovanja pa se spreminja s pomočjo procesorja. Največkrat je to samo časovna avtomatika, ki uravnava ventile. Ti z usmerjanjem zraka izvajajo polnjenje bazena, prezračevanje, usedanje in praznjenje bazena. V praksi sta pri teh napravah najmanj dva dela. Pred SBR reaktorjem je še mehanska stopnja z zalogovnikom za nastalo odvečno blato.
Dobre lastnosti: manjša poraba električne energije, oblikovno enostavna naprava.
Slabe lastnosti: velika količina blata; precejšen del naprav ob slabši izvedbi zagnije, kar povzroča smrad. Napravo je potem potrebno izprazniti in ponovno zagnati.
- Anaerobna čistilna naprava
Vodo do zahtevane kakovosti s pomočjo bioloških dodatkov in filtracije očisti
brez prisotnosti kisika. Naprava nima gibljivih delov in ne uporablja zunanjih virov energije. Večina drugih naprav preko anaerobne stopnje nadaljuje z aerobno stopnjo čiščenja, kar je biološko zelo zahtevno. Te slabosti ta naprava nima. V delovanju smo videli samo eno napravo, ki je delovala brezhibno, a je bila vgrajena pri proizvajalcu. Za priporočilo si bomo morali ogledati še kakšno napravo v upravljanju povprečnega uporabnika.
Za doseganje okoljevarstvenih ciljev je treba MKČN primerno vzdrževati in upravljati, kar pomeni:
- preverjati tehnično brezhibnost MKČN;
- čistiti lovilno košaro, ki se nahaja v prekatu, kamor dotekajo odpadne vode in v kateri se nabirajo trdni odpadki (če jo MKČN ima) oziroma pregledovati in po potrebi čistiti primarni usedalnik, to je prvi bazen, kamor dotekajo odpadne vode;
- primerno pogosto odstranjevati primarno in/ali biološko blato;
- izpolnjevati obratovalni dnevnik (vezana knjiga z oštevilčenimi stranmi), v katerega se vpisuje stanje, vsa opravljena dela na MKČN ter izredne dogodke, ki nastanejo zaradi okvar in morebitnih prekinitev delovanja;
- pridobiti oceno obratovanja za MKČN, velikosti do 50 PE, oz. izvajati obratovalni monitoring MKČN, če ima ta zmogljivost enako ali večjo od 50 PE.
Na področju MKČN so v letu 2010 začeli veljati novi predpisi, ki določajo obveznost izvedbe prvih meritev oz. ocene obratovanja za vse MKČN do 50 PE. V zvezi s tem prosimo vse lastnike individualnih MKČN, da nam čim prej posredujejo podatke o napravah ter vložijo vlogo za izvedbo prvih meritev oz. izdelavo ocene obratovanja.
Ocena obratovanja MKČN je dokument, ki ga izdela izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja za vsako MKČN, zmogljivosti do 50 PE, na območju občine, kjer izvaja javno službo. Iz ocene obratovanja mora biti razvidno, če MKČN deluje v skladu s predpisi. Oceno obratovanja se obnavlja vsaka tri leta. Izvajalec javne službe vsako leto posreduje Ministrstvu za okolje in prostor RS podatke iz evidence MKČN, ki jo vodi za vse MKČN na svojem območju.
Potrebno je privzemati uspešne kompromise zaradi ekonomskih ali tehničnih razlogov!
Ne glede na to, da imajo vse MKČN na trgu zahtevane certifikate, marsikatera naprava operativno ne deluje zadovoljivo, zahteva pogosta vzdrževanja ali slabo čisti odpadno vodo. V ta namen skušamo spremljati naprave po tipih in proizvajalcih dolgoročno, torej vsaj en ciklus (8-24 mesecev) do praznjenja zalogovnika. Šele tako lahko dobimo zanesljivo informacijo o delovanju.
Katero napravo izbrati, kam jo locirati in kaj nanjo priključiti?
Še preden se odločite za nakup MKČN in predelavo kanalizacije okrog vaše hiše, se
posvetujete z nami. Povemo vam tudi, če bo na območju vašega objekta v sprejemljivem času zgrajena javna kanalizacija, kar je bistven podatek pri odločitvi za investicijo v MKČN ali za priključitev na javno kanalizacijo.
Kontaktni osebi za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter razvoja:
