Zanimivosti

Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in znova uporabiti.
Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka.
Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo sedemkrat.

Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk.
Večina plastičnih predmetov ima le kratkotrajno uporabno dobo, razpadajo pa stoletja.
Pri sežigu PVC-ja nastajajo strupeni plini, kot je npr. dioksin.
Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminijaste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur.
Letno je v obtoku okoli 100 milijard pločevink pijač, večina aluminijastih.
Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko ga preprosto odvržemo.
Izdelava pločevink iz aluminija povzroči več kot 14 % vseh učinkov tople grede.

Steklo je skoraj nerazgradljivo, saj razpada 4.000 let.
Za izdelavo tone stekla je potrebnih kar 140 litrov nafte.
Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure.

Nevarni odpadki predstavljajo le majhen delež (4–5 %) v celotni količini gospodinjskih odpadkov, vendar lahko že kapljica strupenih, nevarnih snovi, uniči na tisoče litrov pitne vode.
Že nekaj izlitih litrov olja lahko v naravi povzroči pravo katastrofo.

Biološki odpadki na odlagališču povzročajo deponijski plin – metan, ki ozonski plašč 21-krat bolj ogroža kot CO2.
Rastline, ki so gnojene s kompostom, so zdrave, plodovi so polnega okusa, tudi bolezni jih manj napadajo.
S kompostom lahko nadomestimo šotne izdelke in tako pomagamo zaščititi močvirja.

Kosovni odpadki, ki jih odložimo v zbiralnicah ločenih frakcij, otežujejo komunalnim vozilom dostop do zabojnikov.
Komunalna vozila za odvoz ločenih frakcij ne morejo odvažati kosovnih odpadkov.
Nepravilno odloženi kosovni odpadki onesnažujejo in kazijo izgled okolice.