Pogosta vprašanja

Če je vaš objekt priključen na javno kanalizacijsko omrežje, se vam mesečno obračuna:

• storitev odvajanja odpadnih voda;
• storitev čiščenja odpadnih voda;
• omrežnino čiščenje odpadnih voda;
• omrežnino odvajanja odpadnih voda;
• okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Če imate odvajanje vode urejeno z greznicami ali MKČN se vam mesečno obračuna:

• storitev prevzema in ravnanja z blatom;
• omrežnino infrastrukture za izvajanje storitev, povezanih z greznicami in MKČN;
• okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Višina okoljske dajatve za onesnaževanje okolja je odvisna od stopnje očiščenja komunalnih odpadnih voda, predno se jih vrne v okolje.

Odvoz, predelava in odlaganje blata iz greznic ter MKČN se zaračunavajo mesečno, glede na količino porabljene vode oz. akontacijo. Z mesečnim plačevanjem storitev, povezanih z greznicami ali MKČN, uporabnikom izvajalec obvezne občinske GJS enkrat na tri leta brez dodatnih stroškov opravi odvoz greznične gošče.

Uporabnikom, ki nimajo merjene količine porabljene vode z obračunskim vodomerom, se obračunavata odvoz in čiščenje blata iz greznic oz. MKČN na podlagi števila stalno ter začasno prijavljenih stanovalcev. Normirana poraba pitne vode znaša, skladno z veljavnimi občinskimi odloki, 7,5 m³ na osebo na mesec.

Omrežnina je del fiksne cene, ki omogoča normalno delovanje sistemov. Pokriva stroške amortizacije in v občinskem proračunu zagotavlja vire financiranja za nadomestitev dotrajane infrastrukture. Življenjska doba cevovodov znaša od 30 do 50 let (odvisno od materiala), opreme (elektro in strojna oprema, regulacijsko krmilna oprema, telemetrijski nadzor, tehnično varovanje objektov ipd.) pa od 4 do 15 let. Po preteku obdobij je treba osnovna sredstva vodovodnega in kanalizacijskega sistema večinoma nadomestiti z novimi.

Omrežnina se izračuna tako, da se seštejejo letni stroški:

• za nadomestitve vrednosti stroškov amortizacije infrastrukture;
• zavarovanja infrastrukture in odškodnin zaradi infrastrukture (služnost, kmetijska dejavnost zaradi omejitev vodovarstvenih pasov);
• obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
• nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima;
• plačila za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

Navedeni letni stroški se razdelijo glede na število in velikost vodomerov ter s tem obremenijo vsakega uporabnika v stanovanju, stanovanjski hiši ali poslovnem prostoru.

Omrežnina se zaračunava mesečno in je vsak mesec enaka. Njena višina namreč ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka. Omrežnino zaračunava uporabniku izvajalec obvezne občinske GJS. Tisti del omrežnine, ki pokriva stroške najema infrastrukture, se nato nakaže v občinski proračun, kjer se namensko porablja za obnove vodovodne in kanalizacijske infrastrukture.

Skladno z Uredbo MEDO je višina omrežnine odvisna od vrednosti infrastrukture (posebej vodovodnega in posebej kanalizacijskega) omrežja ter števila in velikosti priključkov na omrežju.

Ker je razmerje med obsegom omrežja in številom priključkov v občinah zelo različno, se tudi cene omrežnine za posamezno velikost vodomera razlikujejo od občine do občine.

Uredba MEDO onemogoča kakršno koli razlikovanje cen med posameznimi tipi uporabnikov, zato med uporabniki komunalnih storitev ni nobene razlike v ceni.

Uporabniki v stanovanjih, stanovanjskih hišah in gospodarskih objektih plačujejo enako ceno storitev izvajalca javne službe in omrežnino, ki je prihodek občine, namenjen obnovi infrastrukture.

Omrežnina v večstanovanjskih objektih se zaračunava skladno z Uredbo MEDO, ki določa, da se za vsako stanovanjsko enoto obračunava omrežnina s faktorjem 1, tj. omrežnina za najmanjšo velikost vodomera (DN20).

Objekt, iz katerega so se do zgraditve javne kanalizacije odvajale odpadne vode v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev po prejemu obvestila, da je možna priključitev nanjo. V roku 30 dni od priključitve na kanalizacijsko omrežje se greznica ali MKČN odstrani ali očisti in zasuje oz. preuredi v druge namene, obvezno pod nadzorom upravljavca kanalizacijskega omrežja.

Kot upravljavci javne kanalizacije smo odgovorni za vzdrževanje javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka na območju javnih površin.

Za stanje in vzdrževanje interne kanalizacije (cevovodi, objekti in naprave na parceli oz. v objektu uporabnika za priključnim revizijskim jaškom) in priključka na javno kanalizacijo do javnih površin je odgovoren lastnik objekta. Zunanja interna kanalizacija mora biti urejena skladno s soglasjem in navodili upravljavca. Lastnik zemljišča oz. objekta mora za opravljanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji upravljavcu dovoliti dostop in izvedbo del.

Kanalizacijski priključek je kanalizacijska cev za priključitev posameznega objekta na javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zadnjega jaška pred objektom. Grajen mora biti iz atestiranih materialov in vodotesen.

Priključitev na javno kanalizacijo je možna, ko uporabnik plača občini komunalni prispevek in pridobi pisno soglasje izvajalca GJS . Uporabnik mora po pridobitvi soglasja o priključitvi najmanj 7 dni pred začetkom del pisno obvestiti Komunalo Radovljica o nameravani priključitvi.

Minimalna dimenzija hišnega priključka je 16 cm. Kanalizacijski vodi morajo biti položeni tako, da so zaščiteni pred zmrzovanjem. Padci pri hišni kanalizaciji ne smejo biti manjši od 1,5  in večji od 3 %. Vsak uporabnik mora zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču.

Kota priključka na javno kanalizacijo:

• za mešane sisteme – vrh temena cevi javne kanalizacije;
• za ločene sisteme – 5 cm nad dnom cevi;
• odpadne vode iz kletnih prostorov se smejo odvesti v javno kanalizacijo izključno preko hišnega črpališča ali vgradnje povratne lopute.

Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in strešin je treba ponikati na zemljišču lastnika. V kanalizacijo ni dovoljeno priključevanje podtalne vode, drenažne vode, vode iz izvirov in ponikovalnic.

Stroški izdelave priključka bremenijo lastnika objekta.

Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede kateri koli usposobljen izvajalec gradbenih del.

V skladu z občinskimi odloki javno kanalizacijsko omrežje zagotavlja gravitacijski odtok odpadnih voda iz pritličja. Odtok iz kletnih prostorov se dovoli le na odgovornost lastnika, ki mora z vgradnjo črpalke ali lopute preprečiti nevarnost povratnega udara odpadnih voda.