Dobro je vedeti

Na trgu obstajajo različne vrste MKČN in tehnologije čiščenja, zato je pred nakupom smiselno dobro raziskati ponudbo ter pregledati reference že vgrajenih MKČN.

Glede na način prezračevanja odpadnih voda in pritrjenost oz. razpršenost biomase na MKČN obstaja več različnih načinov delovanja MKČN:

• s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase (aktivno blato);
• s pritrjenim biološkim filmom (biodiski);
• z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter (precejalniki);
• s pomočjo rastlin (rastlinske MKČN);
• v prezračevanih ali naravnih lagunah.

Temeljna vodila pri izbiri MKČN:

• pravilna velikost MKČN (število PE);
• delovanje naj bo preprosto in zanesljivo;
• občutljivost na nihanja obremenitve naj bo čim manjša;
• enostavnost upravljanja – tehnično delovanje MKČN naj obvlada vsak hišni mojster;
• posegi v vitalne dele naj bodo možni brez praznjenja vsebine ČN.

Dober nasvet odtehta veliko. Pred nakupom MKČN se je dobro pozanimati, ali bo ter kdaj bo na uporabnikovem območju zgrajena javna kanalizacija. Na Komunali Radovljica prihodnjim uporabnikom MKČN svetujemo pri izbiri.

Seznam tipskih MKČN do 50 PE

Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) vodi seznam tistih tipskih MKČN do 50 PE po standardu SIST EN 12566-3, ki razpolagajo z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih. Seznam na www.gzs.si se dopolnjuje po prejemu ustrezne dokumentacije s strani dobaviteljev oz. prodajalcev MKČN na podlagi odločitve Podkomisije za MKČN. Če določenega tipa MKČN ni na seznamu, to ne pomeni, da naprava ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih. 

Vrste MKČN se zelo razlikujejo, s tem pa tudi njihovi obratovalni stroški. Pri nakupu MKČN je treba biti pozoren na prostornino zalogovnika blata, predvideno periodo odvoza blata, dostopnost vitalnih delov za servisiranje in predvideno porabo električne energije.

Najpogostejše vrste MKČN

Potopniki ali biodiski

Biomasa, ki jo sestavljajo različni mikroorganizmi, je pritrjena na posebne plošče. Prezračevanje poteka z zelo počasnim vrtenjem celih sistemov plošč (plošče se izmenično potapljajo v odpadne vode in dvignejo v zrak). Ko je plošča z biomaso nad vodno gladino, poteka sprejem kisika, ko je pod gladino, pa biomasa sprejema odpadne snovi iz vode in jih porablja za svojo rast. Ko debelina biomase naraste do te mere, da ob dvigu plošče nad gladino kisik ne more priti do vseh celic, spodnji sloji biomase začno odmirati. Zaradi tega se biomasa začne luščiti s plošč, po delčkih odpada in tone na dno, kjer gnije ter čaka na odvoz (blato), na prosto površino na plošči pa se naseli nova biomasa.

Dobre lastnosti: preprosta tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina nastalega blata in majhna poraba električne energije. Je tudi manj občutljiva na nihanje hidravlične in biološke obremenitve.

Slabe lastnosti: veliki gibljivi deli, ki pri nepreverjenih napravah lahko povzročajo težave.

Klasična oz. pretočna ČN

Pretočna čistilma naprava s suspendirano biomaso.

Navadno je razdeljena na tri dele oz. posode: primarni usedalnik z zalogovnikom za blato, prezračevalni bazen in naknadni usedalnik. Pri tej tehnologiji se preko posebnih šob (difuzorjev) v prezračevani del stalno vpihuje zrak. Ostala pretakanja potekajo kontinuirano in gravitacijsko. 

Dobre lastnosti: enostavna tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina blata, razen puhala ni večjih gibljivih delov, ni avtomatike.

Slabe lastnosti: večja poraba električne energije. V zadnjem času se pojavlja nekoliko izpopolnjena tehnologija, kjer so v prezračevalni bazen dodani nosilci. To so delci iz umetnih mas, velikosti nekaj centimetrov in čim večje površine. Nanje se naselijo mikroorganizmi. S tem se poveča količina mikroorganizmov v prezračevalnem bazenu in obenem tudi zmogljivost MKČN, izboljša pa se tudi čiščenje odpadnih voda.

MKČN so v večini aerobne, kar pomeni, da se biološko čiščenje opravlja v prezračenem območju brez gnitja, za razliko od greznic, kjer poleg usedanja poteka pretežno gnitje. Učinek čiščenja dobro delujoče MKČN je okrog 85 %, medtem ko v greznici težko preseže 40 %.

Šaržni biološki reaktor (SBR)

Čiščenje odpadnih voda se izvaja v enem reaktorju, pogoji delovanja pa se spreminjajo s pomočjo procesorja (faze delovanja). Največkrat je to samo časovna avtomatika, ki uravnava ventile. Ti z usmerjanjem zraka izvajajo polnjenje bazena, prezračevanje, usedanje in praznjenje bazena. V praksi sta pri teh napravah prisotna najmanj dva dela. Pred SBR-reaktorjem je še mehanska stopnja z zalogovnikom za nastalo odvečno blato.

Dobre lastnosti: manjša poraba električne energije, oblikovno preprosta naprava.

Slabe lastnosti: velika količina nastalega blata; precejšen delež naprav ob slabši izvedbi zgnije, kar povzroča smrad. Napravo je nato treba izprazniti in ponovno zagnati.

Anaerobna čistilna naprava

Vodo očisti do zahtevane kakovosti s pomočjo bioloških dodatkov (encimov) in filtracije brez prisotnosti kisika. Naprava nima gibljivih delov in ne uporablja zunanjih virov energije. Deluje tudi brez encimov kot pretočna greznica. Uporablja se na živinskih farmah z visokimi obremenitvami. Kakovost čiščenja je nižja, z majhnimi porabami energije. Zahteva dobro spremljanje biokemičnih procesov. Navadno je potrebno ogrevanje reaktorjev za skrajšanje potrebnih časov čiščenja. Tovrstne čistilne naprave so pri nas redke.

Kaj bi lastniki malih komunalnih čistilnih naprav morali vedeti?

Področje MKČN pravno ureja Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (UL RS, 98/15).

1. Lastnik MKČN je v roku 15 dni po začetku obratovanja MKČN o tem dolžan obvestiti Komunalo Radovljica.
2. Prve meritve odpadnih voda mora lastnik oz. upravljavec MKČN zagotoviti za vsako novo MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ne glede na vrsto MKČN.
3. Poročilo o prvih meritvah vključuje analizni izvid odpadnih voda, ki jih izvede pooblaščeni izvajalec oz. akreditirani laboratorij, ki je vpisan v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa (npr. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Kranj, tel.: 04 20 17 155; SIJ Acroni, d.o.o., mobilni tel.: 041 390 285).
4. Obstoječo MKČN, ki ima že izvedene prve meritve oz. opravljeno oceno obratovanja, je treba pregledati vsaka tri leta. Pregled izvede izvajalec gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS)  odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (Komunala Radovljica) v občini, kjer izvaja javno službo. Komunala Radovljica pripravi poročilo o pregledu MKČN in ga posreduje njenemu lastniku/upravljavcu.
5. Prvi pregled MKČN je treba izvesti prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev.

Ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje se obstoječe greznice opustijo in izpraznijo. Predpisi določajo, da greznico lahko izprazni le izvajalec GJS na območju posamezne občine, torej Komunala Radovljica. Vsebino greznice odpeljemo na CČN Radovljica, kjer poskrbimo, da se ustrezno predela. 

Po praznjenju lahko dodatno očiščeno greznico uporabimo za zbiranje deževnice. Priporočamo odstranitev vseh trdnih oblog in usedlin ter spiranje površine z vodo, kar izvede komunala po izpraznitvi. Preveriti velja stanje greznice (beton in tesnost), na podlagi česar se potem lažje odločite, ali boste greznico predelali v zbiralnik padavinske vode. Pomembno je, da pri vseh delih, pri katerih se vstopa v greznico, poskrbimo za predhodno prezračevanje, spiranje in se zaščitimo s primerno opremo za telo ter dihala. Svetujemo tudi dezinfekcijo, s katero bodo odstranjene različne bakterije in mikroorganizmi, ki so lahko nevarni za zdravje, če vodo uporabljamo za zalivanje vrtnin.

Nekateri strokovnjaki priporočajo, da se za zbiralnik deževnice uporabita le drugi in tretji prekat greznice. Ob tem je treba oba prekata povezati (izdelati odprtino med prekatoma blizu dna), povezati prekat s cevovodom padavinske vode s strehe in vgraditi potopno črpalko s cevovodom. Priporoča se vgradnja filtra ali vsaj peskolova na dotoku v greznico. V primeru predelave pretočne greznice se lahko uporabi obstoječi iztočni cevovod.

Notranjost greznice lahko zaščitimo z namenskimi premazi. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da je pri starejših greznicah vprašljiva kakovost izvedenega premaza in s tem povezani visoki stroški. Priporočajo primerjavo stroškov predelave in opreme opuščene greznice z drugimi rešitvami, kot so namenski zbiralniki padavinskih voda. Če je greznica dimenzijsko ustrezna, zbiralnik lahko vgradimo vanjo.

V primeru, da imamo doma možnost zbiranja padavinskih odpadnih voda, v strehe individualne hiše ali garaže vgradimo zbiralnik. Tako zbrano padavinsko vodo lahko uporabimo za zalivanje trate, okrasnega cvetja, pranje avtomobila itd.

Lahko pa padavinsko vodo prefiltriramo in jo uporabimo kot vir sanitarne vode – za izplakovanje stranišča in pranje perila. V tem primeru je treba v objektu izvesti dvojno vodovodno razpeljavo, ki mora biti fizično ločena.

Ali veste …

… da so podgane odlične plavalke in plezalke, ki lahko splezajo tudi v najvišja nadstropja objektov;

… da pregriznejo tudi beton;

… da lahko pridejo v stanovanje preko straniščne školjke in se lahko zgodi, da jih zjutraj zalotite v stanovanju;

… da imajo ostanke človeške hrane raje kot zastrupljene vabe;

… da so pri prehranjevanju zelo izbirčne živali. Pokusile bodo vsako hrano, najedle pa se bodo le živil, ki jim bodo zares všeč, tako po okusu kot trdoti. Najraje imajo hrano, ki jim zagotavlja dovolj kalorij. Še posebej jim teknejo žita in živila, v katerih zaznajo olja.