Čistilne naprave

Kanalizacijski sistemi se končajo s komunalnimi čistilnimi napravami. Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odpadnih voda. S fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi postopki se voda očisti do te mere, da ni več škodljiva za okolje. Očiščena voda se vrača nazaj v okolje.

V občini Radovljica trenutno delujeta dve čistilni napravi. CČN Radovljica, ki leži v bližini sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke. Očiščena odpadna voda se vrača v reko Savo. CČN Radovljica deluje od leta 2007. Namenjena je čiščenju odpadnih voda, ki dotekajo po javni kanalizaciji iz naselij Radovljica, Begunje, Zapuže, Zgoša, Studenčice, Hraše, Hlebce, Lesce, Nova vas in Žirovnica. Na prečiščevanje pripeljemo tudi greznične gošče iz greznic in blato iz MKČN, ki je nastalo na področju občine Radovljica.

Od leta 2014 v Kropi deluje čistilna naprava, v katero se stekajo odpadne komunalne vode iz Krope, Brezovice in Lipnice. V naslednji fazi bo zgrajen še kanal do Kamne Gorice, ki bo omogočil priklop objektov tudi tamkajšnjim prebivalcem.

Centralna čistilna naprava Radovljica

CČN Radovljica je komunalna čistilna naprava tipa SBR. Na njej poteka primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda. Zgrajena je bila leta 2006, njena zmogljivost pa je 17.320 PE. Celotno dogajanje je računalniško vodeno, kar olajšuje delo in zmanjšuje možnost napak.

Primarno čiščenje je namenjeno izločanju mehanskih delcev iz vode. Odpadne vode po kanalizaciji najprej pritečejo v kamnolov, kjer ostane kamenje, medtem ko voda nadaljuje pot v mehansko stopnjo čiščenja (naprava MEVA). Tu se na grabljah izločajo večji delci. Pesek se useda na dno, nato se ga izčrpava s posebno črpalko in pere v pralniku peska. Maščobo, ki plava na površini, se odstranjuje s posebnim strgalom.

Voda, razbremenjena večjih mehanskih delcev, je sedaj pripravljena za nadaljnjo obdelavo, zato odteka naprej v kontaktni bazen. Iz kontaktnega bazena se voda izmenično prerazporeja v enega od dveh šaržnih bioloških reaktorjev (SBR). Reaktor SBR je srce čistilne naprave; tu potekata sekundarno in terciarno čiščenje. Sekundarno čiščenje pomeni čiščenje ogljika oz. ogljikovih spojin, terciarno pa čiščenje dušika in fosforja oz. njunih spojin iz odpadnih voda.

V vsakem SBR-reaktorju je prisotno aktivno blato, ki je glavni dejavnik čiščenja vode. Aktivno blato je oblikovano v drobne kosme, ki jih tvorijo bakterije in drugi mikroorganizmi. Ko prihaja umazana voda v reaktor, porabljajo bakterije za svojo rast hranilne (odpadne) snovi. Količina aktivnega blata se zato povečuje, odpadne vode pa čistijo. Reaktorja je treba prezračevati, saj mikroorganizmi za svojo rast, poleg hranil, potrebujejo tudi kisik. Prezračevanje reaktorjev poteka s tremi puhali, ki dovajajo zrak v obliki drobnih mehurčkov preko talnih vpihoval. Ko se voda v nekaj urah očisti, vpihovanje zraka ni več potrebno. Voda miruje in aktivno blato se useda. Vodo, ki ostaja na vrhu, posebne naprave (dekanterji) odtočijo iz reaktorja. Tako očiščena voda nazadnje preko merilnega jaška odteka v reko Savo.

Ob čiščenju vode nastaja tudi stranski proizvod čistilne naprave, t. i. odvišno blato. Aktivno blato se namreč v reaktorjih kopiči, zato ga je občasno treba izčrpati v zalogovnik blata. Izčrpano blato se nekaj časa useda, da se zgosti, nato pa potuje v centrifugo, kjer se mu zmanjša vsebnost vode. Dehidrirano odvišno blato odvažamo pooblaščenemu prevzemniku Koto d. o. o., ki ga ustrezno obdela.