Kakšno čistilno napravo izbrati?
Na trgu obstajajo različne vrste MKČN in tehnologije čiščenja, zato je pred nakupom smiselno dobro raziskati ponudbo ter pregledati reference že vgrajenih MKČN.
Glede na način prezračevanja odpadnih voda in pritrjenost oz. razpršenost biomase na MKČN obstaja več različnih načinov delovanja MKČN:
- s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase (aktivno blato),
- s pritrjenim biološkim filmom (biodiski),
- z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter (precejalniki),
- s pomočjo rastlin (rastlinske MKČN),
- v prezračevanih ali naravnih lagunah.
Prisluhniti dobremu nasvetu ob pravem času je za zadovoljstvo z delovanjem MKČN zelo pomembno.
Temeljna vodila pri izbiri MKČN:
- pravilna velikost MKČN (število PE),
- delovanje naj bo preprosto in zanesljivo,
- občutljivost na nihanja obremenitve naj bo čim manjša,
- enostavnost upravljanja – tehnično delovanje MKČN naj obvlada vsak hišni mojster,
- posegi v vitalne dele naj bodo možni brez praznjenja vsebine ČN.
Dober nasvet odtehta veliko. Pred nakupom MKČN se je dobro pozanimati, ali bo ter kdaj bo na uporabnikovem območju zgrajena javna kanalizacija. Na Komunali Radovljica prihodnjim uporabnikom MKČN svetujemo pri izbiri.
Seznam tipskih MKČN do 50 PE
Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) vodi seznam tistih tipskih MKČN do 50 PE po standardu SIST EN 12566-3, ki razpolagajo z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih. Seznam na www.gzs.si se dopolnjuje po prejemu ustrezne dokumentacije s strani dobaviteljev oz. prodajalcev MKČN na podlagi odločitve Podkomisije za MKČN. Če določenega tipa MKČN ni na seznamu, to ne pomeni, da naprava ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih.
Vrste MKČN se zelo razlikujejo, s tem pa tudi njihovi obratovalni stroški. Pri nakupu MKČN je treba biti pozoren na prostornino zalogovnika blata, predvideno periodo odvoza blata, dostopnost vitalnih delov za servisiranje in predvideno porabo električne energije.
Najpogostejše vrste MKČN
Potopniki ali biodiski
Biomasa, ki jo sestavljajo različni mikroorganizmi, je pritrjena na posebne plošče. Prezračevanje poteka z zelo počasnim vrtenjem celih sistemov plošč (plošče se izmenično potapljajo v odpadne vode in dvignejo v zrak). Ko je plošča z biomaso nad vodno gladino, poteka sprejem kisika, ko je pod gladino, pa biomasa sprejema odpadne snovi iz vode in jih porablja za svojo rast. Ko debelina biomase naraste do te mere, da ob dvigu plošče nad gladino kisik ne more priti do vseh celic, spodnji sloji biomase začno odmirati. Zaradi tega se biomasa začne luščiti s plošč, po delčkih odpada in tone na dno, kjer gnije ter čaka na odvoz (blato), na prosto površino na plošči pa se naseli nova biomasa.
Dobre lastnosti: preprosta tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina nastalega blata in majhna poraba električne energije. Je tudi manj občutljiva na nihanje hidravlične in biološke obremenitve.
Slabe lastnosti: veliki gibljivi deli, ki pri nepreverjenih napravah lahko povzročajo težave.
Klasična oz. pretočna ČN
Navadno je razdeljena na tri dele oz. posode: primarni usedalnik z zalogovnikom za blato, prezračevalni bazen in naknadni usedalnik. Pri tej tehnologiji se preko posebnih šob (difuzorjev) v prezračevani del stalno vpihuje zrak. Ostala pretakanja potekajo kontinuirano in gravitacijsko.
Dobre lastnosti: enostavna tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina blata, razen puhala ni večjih gibljivih delov, ni avtomatike.
Slabe lastnosti: večja poraba električne energije. V zadnjem času se pojavlja nekoliko izpopolnjena tehnologija, kjer so v prezračevalni bazen dodani nosilci. To so delci iz umetnih mas, velikosti nekaj centimetrov in čim večje površine. Nanje se naselijo mikroorganizmi. S tem se poveča količina mikroorganizmov v prezračevalnem bazenu in obenem tudi zmogljivost MKČN, izboljša pa se tudi čiščenje odpadnih voda.
MKČN so v večini aerobne, kar pomeni, da se biološko čiščenje opravlja v prezračenem območju brez gnitja, za razliko od greznic, kjer poleg usedanja poteka pretežno gnitje. Učinek čiščenja dobro delujoče MKČN je okrog 85 %, medtem ko v greznici težko preseže 40 %.
Šaržni biološki reaktor (SBR)
Čiščenje odpadnih voda se izvaja v enem reaktorju, pogoji delovanja pa se spreminjajo s pomočjo procesorja (faze delovanja). Največkrat je to samo časovna avtomatika, ki uravnava ventile. Ti z usmerjanjem zraka izvajajo polnjenje bazena, prezračevanje, usedanje in praznjenje bazena. V praksi sta pri teh napravah prisotna najmanj dva dela. Pred SBR-reaktorjem je še mehanska stopnja z zalogovnikom za nastalo odvečno blato.
Dobre lastnosti: manjša poraba električne energije, oblikovno preprosta naprava.
Slabe lastnosti: velika količina nastalega blata; precejšen delež naprav ob slabši izvedbi zgnije, kar povzroča smrad. Napravo je nato treba izprazniti in ponovno zagnati.
Anaerobna čistilna naprava
Vodo očisti do zahtevane kakovosti s pomočjo bioloških dodatkov (encimov) in filtracije brez prisotnosti kisika. Naprava nima gibljivih delov in ne uporablja zunanjih virov energije. Deluje tudi brez encimov kot pretočna greznica. Uporablja se na živinskih farmah z visokimi obremenitvami. Kakovost čiščenja je nižja, z majhnimi porabami energije. Zahteva dobro spremljanje biokemičnih procesov. Navadno je potrebno ogrevanje reaktorjev za skrajšanje potrebnih časov čiščenja. Tovrstne čistilne naprave so pri nas redke.
