Kompostiranje
Vrtni kompostnik naj ne bo neurejeno odlagališče odpadkov
Prostor za kompost zlahka najdemo tudi na majhnem vrtu. Vrtni kompostnik postavimo v vrtu na polsenčen predel. Pomembno je, da stoji kompostnik na zemlji, da imajo deževniki prosto pot. Prostor naj bo nekoliko večji, da lahko ob kompostniku pripravljamo material za kompostiranje. Oblika komposta je odvisna predvsem od prostora. Kompostnik naj bi imel prostornino okrog 1 m3.
Podobno kot pri naravnih procesih v gozdu je tudi pri kompostiranju na vrtu rezultat humus. Razlika je v večjem številu mikroorganizmov in hitrejših procesih v domačem vrtu.
Iz sto kilogramov bioloških odpadkov pridelamo šestdeset kilogramov kakovostnega komposta.
Recept za dober kompost
1. Dobra mešanica vseh organskih odpadkov:
- zbirajte kuhinjske in vrtne odpadke ob kompostnem kupu,
- kuhinjske odpadke vedno pokrijte,
- večje kose razrežite,
- kompost oblikujte v plasteh, debelih 20–30 cm,
- odpadke predhodno dobro premešajte: suh in moker, droben in grob material,
- mešajte tri dele: po en del kuhinjskih odpadkov, trave ter listja, lesa ali dodatkov.
2. Vlaga je pomembna, mokrota škodi:
- uporabite le vlažen, a ne premoker material,
- za življenje v kompostu je najbolj prijazno vlažno okolje, zato se ne sme nikoli izsušiti in tudi ne preveč napiti,
- mešajte: suh in vlažen, grob in fin, uležan in svež, kuhinjske odpadke in odpadke z vrta,
- če je potrebno, ga navlažite.
3. Rahla, zračna postavitev:
- mešajte kompost in strukturni material,
- za lepo oblikovan in rahel kompostni kup je treba dodajati tudi debelejši strukturni material, npr. zdrobljene ostanke žive meje in dreves.
4. Zaščita pred mrazom:
- obdajte kompostni kup s plaščem iz trave, prsti ali slame. Le-ta bo ščitil kup pred mokroto ali izsušitvijo in bo vzdrževal toploto v njem. V kompostnem kupu ostanejo hranilne snovi. Zgornja plast ostane vlažna in tudi v njej nastaja kompost.
Ločevanje organskih odpadkov
1. Odpadki iz kuhinje
Za kuhinjske odpadke si priskrbimo 5- do 10-litrsko plastično vedro s pokrovom za zapiranje. Najpozneje v 10 dneh moramo to vedro izprazniti na kompostni kup. Pri tem moramo kuhinjske odpadke vedno premešati in pokriti s prstjo z vrta.
2. Odpadki z vrta
Listje, obreznine grmovja, trave in drevja dodajamo v manjših količinah in dobro premešamo s kompostom. Veje ne smejo biti debelejše od tistih, ki jih lahko odrežemo s škarjami za drevje. Sekancem dodamo sveže in vlažne odpadke.
V vrtni kompostnik odlagamo predvsem travo, plevele preden semenijo, zmleto vejevje sadnega drevja, grmičevja, žive meje, olesenele rastline, ostanke vrtnin, okrasne rastline, ovenelo cvetje, listje in žaganje (v tankih plasteh), zdravilna zelišča, slamo, steljo in podobno z vrta.
Od kuhinjskih odpadkov sodijo na kompostnik ostanki hrane, razni olupki, zelenjava, ostanki kave in čaja s filtri, hišni prah iz sesalca, zmlet ali raztrgan papir in lepenka (razen barvnih revij), roževina, lesni pepel in saje.
V kompostnik pa nikakor ne sodijo plastika, steklo, kovinski predmeti, porcelan, laki, odpadna olja, baterije, kemične snovi in podobno, mačji in pasji iztrebki, ostanki barv, zdravil, starega jedilnega olja, plenic, tetrapakov …
Prestavljanje kompostnega kupa
Ko kompost nekaj časa stoji, ga je treba znova premešati in kompostni kup na novo postaviti. Skupaj naloženi material razrahljamo in prezračimo, zunanjo plast prestavimo v sredino kompostnega kupa, s čimer pospešimo zorenje.
Navodila za prvo pomoč
| Kompost | Vzrok | Ukrep |
| PRESUH: trohnenje preneha, pojavi se siva plesen. |
Pri močnem temperaturnem razvoju veliko vode izhlapi. | Premešamo in zalijemo, dodamo svež in vlažen material. |
| PREMOKER: vonj po trohnobi, zeleno-črna barva, pomanjkanje kisika. |
Daljše deževno obdobje, napačna struktura materiala. | Premešamo, osušimo, dodamo kameno moko. |
| NAJBOLJ SUH: trohnenje se obotavlja. |
Prevelik del lesnega dela. | Premešamo in dodamo gnoj, kuhinjske odpadke, po potrebi navlažimo. |
| VONJ PO TROHNOBI: premokro, pomanjkanje kisika. |
Preveč svežih odpadkov. | Premešamo, osušimo, dodamo kameno moko. |
Fin presejan kompost uporabimo za lončnice in gredice, kjer sejemo drobno seme. Grob nepresejan kompost uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin v vrtu ali pa ga ponovno damo v kompostni kup. Kompost uporabljamo tako, da ga plitvo zamešamo v zemljo. Če ga potresemo po površini, ga moramo zaščititi z zastirko (suha trava).
Pri štiričlanski družini s 500 m2 vrta nastane 3–4 m3 kompostnega materiala, iz katerega dobimo 1–2 m3 zrelega komposta. Za zelenjavo in cvetlične grede ter sadno drevje, jagodičevje, okrasne grme in trato najdemo dovolj gnojila kar v kompostnem kupu.
Kompostni koledar
Življenje okrasnega in zelenjavnega vrta ter sadovnjaka je zelo odvisno od letnih časov. Tako kot rože, travnik, različne vrtnine, sadno drevje in druga drevesa ob določenem letnem času poskrbijo za svojo oskrbo, tako je ob različnih letnih časih potrebna tudi drugačna oskrba kompostnega kupa.
Jesen
V jesenskem obdobju se pojavijo večje količine listja, ki ga lahko drobimo ali pa kompostiramo.
1. Drobljenje
Jeseni ne smemo vrta povsem očistiti. Listje pustimo pod živo mejo, grmovjem in drevesnimi krošnjami. Pokrijemo ga z nekaj komposta, ki bo pomagal pri trohnenju vse do zgodnje pomladi.
2. Listni kompost
Listje različnih vrst različno trohni. Listje hrasta, kostanja, platane, oreha in topola mešamo z listjem sadnega drevja in grmičevja. V listni kompost lahko dodamo tudi travo zadnje košnje, ostanke zelenjave in rož. Potresemo še nekaj starega komposta, suhljadi ali nasekanega materiala, tako da listje ni povsem stisnjeno v plast. Ker je listje lahko zelo suho, ga navlažimo. Kompostnemu kupu naredimo pokrov iz prsti.
Zima
Življenje v kompostnem kupu je zmanjšano na minimum. Kljub zunanjim nizkim temperaturam je tu temperatura še vedno dovolj visoka, da se delo odvija naprej. V zgornji plasti (30 cm) lahko kompostni kup tudi zmrzne. Jeseni pripravimo rezervni kup z listjem in zdrobljenimi vejami ter ga postavimo na kraj, kjer ne zmrzuje. Zbrane kuhinjske odpadke dodajamo na kompost in jih premešamo z listjem, s kompostom in z vejami. Pokrijemo z listjem in nekaj komposta. Vse skupaj mora biti pokrito s kompostnim pokrivalom. Tudi ta kompost moramo na koncu zime preložiti in dobro premešati.
Pomlad
Sedaj je postal kompostni kup star in že dozorel, zato ga razstavimo in presejemo ter pripravimo za grede in sajenje sadik. Vse, kar nam pri presejevanju ostane, vmešamo v nov kompostni kup. Od pozne pomladi preko poletja bomo kosili svoj vrt. Pokošene trave ne dajamo takoj na kompostni kup, temveč jo pustimo raztreseno ležati nekaj dni. Mešamo jo z zdrobljenim materialom, listjem, s prstjo.
Poletje
Vedno pazimo, da se kompostni kup ne izsuši. Po potrebi ga redno zalivamo.
