Kaj je mala komunalna čistilna naprava?
Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju MKČN) je naprava za obdelavo odpadnih voda z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 PE. V MKČN potekajo procesi biološke razgradnje. Možnih je več različnih načinov biološke razgradnje in s tem različnih načinov delovanja MKČN:
- s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase,
- s pritrjenim biološkim filmom,
- z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter,
- s pomočjo rastlin,
- v prezračevanih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje v podzemne vode.
MKČN je urejen način odvajanja odpadnih voda, saj jih le-ta očisti tako, da izpust ne predstavlja večje obremenitve za okolje. Očiščene vode lahko odvajamo z izpustom v tla ali neposredno v površinske vode.
Aktualno: zakonske spremembe na področju čiščenja in odvajanja z MKČN
Z 31. 12. 2015 je pričela veljati Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (UL RS, 98/15; v nadaljevanju: Uredba), ki za lastnike oz. upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) prinaša določene spremembe. Glavne so navedene v nadaljevanju.
- Prve meritve odpadne vode je treba zagotoviti za vsako novo MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ne glede na vrsto oz. tip MKČN. Osnovna parametra za komunalno odpadno vodo iz MKČN sta KPK in BPK5. Prve meritve zagotovi lastnik oz. upravljavec MKČN, ki izvajalcu gospodarske javne službe (GJS) odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode predloži poročilo o opravljenih prvih meritvah na obrazcu in po navodilu, kot navaja Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (UL RS, 94/14 in 98/15). Meritve lahko izvede samo akreditiran izvajalec, vpisan v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa (*Uredba, 17. člen, točka 7). Evidenca izvajalcev prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod je dostopna na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/tabela/5). Za naročilo in izvedbo meritev ste dolžni poskrbeti upravljavci MKČN sami.
- Za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ima že izvedene prve meritve oz. opravljeno oceno obratovanja (obstoječa MKČN) *Uredba uvaja obveznost pregleda MKČN vsaka tri leta (17. člen, točka 6). Pregled izvede izvajalec GJS odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini, kjer izvaja javno službo (Komunala Radovljica). Pred pregledom mu mora upravljavec MKČN predložiti podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o MKČN ter morebitno zahtevano dokumentacijo (*Uredba, 28. člen; tu so navedene tudi ostale obveznosti upravljavcev MKČN). Izvajalec GJS pripravi poročilo o pregledu MKČN ter ga posreduje lastniku/upravljavcu MKČN.
- Poročilo o pregledu MKČN (oz. poročilo o prvih meritvah MKČN, če gre za novo MKČN) je osnova za znižanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Lastniku/upravljavcu MKČN se namreč zgolj v primeru pozitivnega poročila o pregledu MKČN (poročila o prvih meritvah MKČN) okoljska dajatev zniža za 90 % (kar v 13. členu določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, UL RS, 80/12 in 98/15).
- Prvi pregled MKČN je potrebno izvesti prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev.
- Pregled MKČN in poročilo je potrebno obnavljati vsaka tri leta, sicer se lastniku začne zaračunavati polna okoljska dajatev. Za vsak pregled MKČN mora njen lastnik/upravljavec vložiti vlogo (na predpisanem obrazcu) Komunali Radovljica. Izjema: pregleda MKČN ni potrebno opraviti zgolj v primeru, ko upravljavec MKČN v roku za izvedbo pregleda predloži izvajalcu GJS rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te MKČN. Meritve lahko izvede samo akreditiran izvajalec, kot je navedeno v prvi točki tega obvestila.
Obrazci za naročilo storitev:
Informacije za kmetijska gospodarstva
Veljavna zakonodaja kmetijskim gospodarstvom omogoča, da za greznične gošče ter blato iz MKČN lahko sama poskrbijo na predpisan način. To pomeni, da morajo na kmetijskem gospodarstvu nastalo greznično goščo ali blato MKČN zmešati skupaj z gnojevko oz. gnojnico ter skladiščiti najmanj šest mesecev pred uporabo v kmetijstvu.
V zvezi s tem je potrebno izpolniti posebno izjavo (Izjava o obdelavi in uporabi grezničnih gošč ali blata MKČN v kmetijstvu) ter vlogo (Vloga za oprostitev plačila storitev, povezanih z greznicami in MKČN) in oboje posredovati izvajalcu storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode - Komunali radovljica, d.o.o.
Izjava o obdelavi in uporabi grezničnih gošč ali blata MKČN v kmetijstvu (94 KB)
Vloga za oprostitev plačila storitev, povezanih z greznicami in MKČN (86 KB)
Več informacij: 04/531 27 08 ali na 04/537 01 33.
Na trgu so najpogostejši:
-
Potopniki ali bio diski
Na napravo je pritrjena biomasa (mikroorganizmi), ki prezračevanje zagotavlja z zelo počasnim vrtenjem sistemov plošč. Na ploščah se zaraste biomasa, ki onesnaženje iz odpadne vode (ogljikove in dušikove organske spojine) porablja za svojo rast. Biomasa sprejema kisik, ko je del plošče nad gladino in se »hrani«, ko je pod gladino. Ko je debelina obrasti prevelika, biomasa po delčkih odpada in tone na dno, kjer gnije in čaka na naš odvoz (blato). Na prosto površino na plošči pa se naseli nova biomasa.
Dobre lastnosti: enostavna tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina blata, majhna poraba električne energije. Je tudi manj občutljiva na nihanje hidravlične in biološke obremenitve.
Slabe lastnosti: veliki gibljivi deli, ki pri nepreverjenih napravah lahko povzročajo probleme.
V našem okolju jih ne prodajajo več, lahko pa se jih naroči direktno pri evropskih proizvajalcih, predvsem čeških.
-
Klasična čistilna naprava
Navadno je razdeljena na tri dele oz. posode: primarni usedalnik z zalogovnikom za blato, prezračevalni bazen in naknadni usedalnik. Pri tej tehnologiji se v prezračevani del stalno vpihuje zrak preko posebnih šob (difuzorjev). Ostala pretakanja potekajo kontinuirano in gravitacijsko.
Dobre lastnosti: enostavna tehnologija, zanesljivo delovanje, dobri učinki čiščenja, majhna količina blata, razen puhala ni večjih gibljivih delov, ni avtomatike.
Slabe lastnosti: večja poraba električne energije.
V zadnjem času se pojavlja nekoliko izpopolnjena tehnologija, kjer so v prezračevalni bazen dodani nosilci. To so delci iz umetnih mas, velikosti nekaj centimetrov in čim večje površine. Nanjo se naselijo mikroorganizmi. S tem se poveča količina mikroorganizmov v prezračevalnem bazenu in obenem tudi zmogljivost MKČN oz. čiščenje odpadne vode.
-
SBR (sequence batch reaktor)
Čiščenje se izvaja »v eni posodi«, pogoje (faze) delovanja pa se spreminja s pomočjo procesorja. Največkrat je to samo časovna avtomatika, ki uravnava ventile. Ti z usmerjanjem zraka izvajajo polnjenje bazena, prezračevanje, usedanje in praznjenje bazena. V praksi sta pri teh napravah najmanj dva dela. Pred SBR reaktorjem je še mehanska stopnja z zalogovnikom za nastalo odvečno blato.
Dobre lastnosti: manjša poraba električne energije, oblikovno enostavna naprava.
Slabe lastnosti: velika količina blata; precejšen del naprav ob slabši izvedbi zagnije, kar povzroča smrad. Napravo je potem potrebno izprazniti in ponovno zagnati.
-
Anaerobna čistilna naprava
Vodo do zahtevane kakovosti s pomočjo bioloških dodatkov in filtracije očisti brez prisotnosti kisika. Naprava nima gibljivih delov in ne uporablja zunanjih virov energije. Večina drugih naprav preko anaerobne stopnje nadaljuje z aerobno stopnjo čiščenja, kar je biološko zelo zahtevno. Te slabosti ta naprava nima. Tovrstne čistilne naprave so pri nas zelo redke.
Za doseganje okoljevarstvenih ciljev je treba MKČN primerno vzdrževati in upravljati, kar pomeni:
- preverjati tehnično brezhibnost MKČN;
- čistiti lovilno košaro, ki se nahaja v prekatu, kamor dotekajo odpadne vode in v kateri se nabirajo trdni odpadki (če jo MKČN ima) oziroma pregledovati in po potrebi čistiti primarni usedalnik, to je prvi bazen, kamor dotekajo odpadne vode;
- primerno pogosto odstranjevati primarno in/ali biološko blato;
- izpolnjevati obratovalni dnevnik (vezana knjiga z oštevilčenimi stranmi), v katerega se vpisuje stanje, vsa opravljena dela na MKČN ter izredne dogodke, ki nastanejo zaradi okvar in morebitnih prekinitev delovanja;
- za MKČN zmogljivosti do 50 PE zagotoviti prve meritve ter nato periodične preglede s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda (Komunala Radovljica);
- za MKČN zmogljivosti enako ali večjo od 50 PE zagotoviti prve meritve ter nato obratovalni monitoring.
Periodične preglede MKČN je potrebno obnavljati vsaka 3 leta. Za vsak pregled MKČN njen lastnik/upravljavec vloži vlogo Komunali Radovljica.
Ne glede na to, da imajo vse MKČN na trgu zahtevane certifikate, marsikatera naprava ne deluje zadovoljivo, zahteva pogosta vzdrževanja ali slabo čisti odpadno vodo. Naprave vedno spremljajmo po tipih in proizvajalcih dolgoročno, torej vsaj en ciklus (8-24 mesecev) do praznjenja zalogovnika. Šele takrat dobimo zanesljivo informacijo o delovanju.
Katero napravo izbrati, kam jo locirati in kaj nanjo priključiti?
Svetujemo vam, da se najprej pozanimate ali bo (in kdaj) na območju vašega objekta zgrajena javna kanalizacija. To je bistven podatek pri odločitvi za investicijo v MKČN ali za priključitev na javno kanalizacijo. Posvetujte se z nami!
Kontaktna oseba za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter razvoja:
