Podatki kažejo, da na svetu zavržemo približno tretjino vse pridelane hrane. Skoraj polovica zavržene hrane je med odpadki pristala zato, ker smo kupili več hrane, kot jo potrebujemo.
Hrana med ostalimi odpadki zaradi zgoščevanja in razgradnje povzroča toplogredni plin metan. Ta je pri tvorbi tople grede 25-krat učinkovitejši kot ogljikov dioksid. Za gospodinjstva zavržena hrana predstavlja tudi strošek, saj zavržemo za povprečno 250 evrov hrane na leto. Slovenci zavržemo največ kruha, sadja in sveže zelenjave ter mlečnih izdelkov in jajc.
Najpogostejša razloga zakaj zavržemo toliko hrane, sta, da porabe hrane ne načrtujemo, ostankov pa velikokrat ne znamo pametno uporabiti.
Preverite, katere sestavine za obroke imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupite ravno toliko, kolikor potrebujete. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Bodite iskreni do sebe. Ali bi akcijske izdelke po redni ceni uvrstili na svoj nakupovalni seznam?
V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo nakupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Vedno vzemite nakupovalni seznam, sicer boste kupovali brezglavo. V trgovino tudi ne hodite vsak dan, temveč v tednu določite dan ali dva za nakupovanje, nato pa vsak mesec vsaj enega od teh dni namenoma preskočite.
Preverite datume. Roki trajanja so le orientacijski. Pozorni bodite na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki »uporabno najmanj do«. Če živila ne potrebujete takoj, izberite raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupite, ko ga boste res potrebovali.
Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika. Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo moramo shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.
Red v hladilniku. V hladilniku vedno sledite načelu prvi noter, prvi ven. Prednost imajo sveže sestavine, konzerve bodo zdržale še dolgo. Novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite spredaj. S pravilnim zlaganjem boste zavrgli manj hrane s pretečenim rokom uporabe.
Porabite ostanke hrane. Ostanki so v resnici enako dobri kot takrat, ko so bili še svež obrok. Kulinarični portali ponujajo zanimive recepte, kako porabiti kuhane testenine, riž, krompir … Neugleden kos zelenjave in zmehčan kos sadja sta stvar oblike, ne vsebine. Izkoristite njune hranljive snovi za juho ali smuti. Tudi pijača iz obtolčene pločevinke ima še vedno isti okus.
Jed presenečenja na jedilniku enkrat tedensko. Če boste na pult zložili zalogo, boste presenečeni, kaj vse skrivate doma. Igrajte se igro »izprazni hladilnik«, se zabavajte in nasitite lačna usta.
Kuhajte z glavo, ne z očmi. Če kuhate sestradani, od predvidene količine zlahka odštejete polovico. Če skuhate preveč, hrano zamrznite – neko sončno nedeljsko popoldne vam bo zagotovo prišla prav.
Če v gostilni ne morete pojesti naročenega, prosite natakarja, naj vam hrano zavije za domov. Z okoljskega in finančnega vidika je nedopustno, da hrano zavržemo. Ni sramotno, če meso, rižoto, kos sladice – pač karkoli, česar niste mogli pojesti, odnesete s seboj in pojeste, ko boste spet lačni.
Količino živilskih odpadkov bi lahko zmanjšali za dve tretjini, če bi zavrgli le tisto, kar je pri hrani nujen odpadek.
Komunala Radovljica, d.o.o.
Ljubljanska cesta 27
4240 Radovljica
Tel.: 04/537 01 11
Faks: 04/537 01 12
E-naslov: info@komunala-radovljica.si
