Skoči do osrednje vsebine

Greznice

V občini Radovljica imamo še vedno evidentiranih približno 1.800 greznic, njihovo število pa se zaradi priklopov na javno kanalizacijo ter vgradnjo MKČN iz leta v leto zmanjšuje.

Greznične gošče sodijo na čistilno napravo (ČN), kjer jih ustrezno očistimo. V nobenem primeru jih ni dopustno odvažati neposredno v naravo.

Moderno greznico so prvič postavili leta 1860 v Franciji. Greznica je neke vrste MKČN brez prezračevanja, zato v njej poteka anaerobno (brez kisika) čiščenje odpadnih voda, ki pritekajo iz posameznega objekta. Lahko je nepretočna ali pretočna z odtokom v ponikovalnico, vodotok preko filtrirnega jarka ali rastlinsko čistilno laguno. Odtokov iz greznic zaradi prenizke stopnje čiščenja ni dopustno speljati neposredno v površinske vode.

Večji učinek čiščenja je dosežen, če je greznica sestavljena iz več prekatov (vsaj treh). Greznice so zgrajene iz betona in so različnih oblik (pravokotne, okrogle). Za nepretočne greznice velja, da mora biti njihova prostornina najmanj 3 m3 na osebo, pri pretočnih pa 2 m3 na osebo, pri čemer mora biti minimalna prostornina greznice 6 m3. Dotok v greznico ne sme presegati 8 m3/dan. Pretočna greznica je definirana s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752–1: 1995.

Način delovanja pretočne greznice.
greznica

Pomembno o vzdrževanju in čiščenju greznice

Za odvoz grezničnih gošč poskrbi lokalno komunalno podjetje. Zakonodaja predvideva redno praznjenje greznic enkrat na tri leta.

Pomembno je, da se praznjenja greznic lotimo pravilno. Velika napaka je, da popolnoma izpraznimo greznico, saj s tem uničimo bakterijsko kulturo, ki je nujno potrebna za njeno delovanje.

Bakterije v greznici pomagajo razgrajevati greznično goščo, ki se spreminja v plin in mulj. Z delnim praznjenjem omogočimo, da se bakterije hitreje razvijejo in vzpostavijo prejšnje stanje, to pa privede do počasnejšega polnjenja in boljšega delovanja greznice. Pri praznjenju je treba iz vseh prekatov najprej odstraniti plavajočo skorjo, po končanem praznjenju pa v vseh prekatih pustiti približno 10 % višine premešanega blata.

Načeloma mora biti greznica do iztoka napolnjena z vodo, kar se po praznjenju zgodi v nekaj dneh uporabe. Šele takrat namreč pravilno delujejo vsi sifoni in potopne pregrade.

Ali veste, da …

… je padavinske odpadne vode prepovedano odvajati v greznico ali MKČN.

… je prepovedano odlagati blato iz MKČN in greznic na kmetijske ter ostale površine in v javno kanalizacijo ter da so za tovrstna ravnanja predpisane kazni.

Kaj (ne) spada v greznico?

Pri praznjenju greznic žal pogosto najdemo stvari, ki vanjo ne sodijo in ovirajo ali celo onemogočijo proces praznjenja (na primer raznorazni odpadki, ki sodijo v zabojnike za odpadke), poleg tega pa lahko celo spremenijo sestavo odpadnih voda do te mere, da se upočasni proces čiščenja.

V greznico spada izključno fekalna odpadna voda iz objekta. Izogibamo se odlaganju kuhinjskih olj in masti, saj lahko zaprejo dovod. Olja in masti se težko razgradijo, povzročajo težave z vonjem ter težave pri rednem praznjenju. Kemična sredstva, kot so čistila, barve, laki in higienski izdelki, močno obremenijo delovanje greznice, saj pomorijo bakterijsko kulturo, ki je potrebna za normalno delovanje greznice ali celo poškodujejo njene komponente. 

Odplakovanje odpadkov, ki niso biorazgradljivi, kot so cigaretni ogorki, menstrualni higienski izdelki, plenice, vlažilni sintetični robčki, palčke za ušesa, britvice ipd., lahko povzročijo, da se greznica zamaši in hitro napolni.

Greznične gošče in odpadne vode iz kanalizacije žal še vedno pogosto vsebujejo stvari, ki povzročajo težave v delovanju ČN (mašenje cevovodov, zatikanje grabelj, blokada delovanja mehanskega čiščenja, usedanje v bioloških reaktorjih in mašenje prezračevalnega sistema), predstavljajo pa tudi nevarnost za zaposlene delavce. V stranišča sodijo zgolj človeški izločki in iztrebki, toaletni papir ter voda za splakovanje stranišča..

Praznjenje greznic